Kadar smo zaljubljeni, je vedno dobro, da se vprašamo o razlogih: Kaj me na njem ali na njej privlači?
So to usluge, ki mi jih izkazuje, je to korist, ki jo vidim zase? (Npr. če imam fanta/dekle samo zato, da se ne bi razlikoval/a od drugih.)
Je to ugodje, ki ga čutim ob njem/njej ali ga doživljava skupaj?
So to čustva, ki jih čutim do njega/nje?
Odnos zgrajen na teh temeljih bi bil precej nepopoln, saj se pri tem nagibam k temu, da drugega omejim na predmet, sredstvo zase. Sliši se nemogoče, toda v resnici iščemo samo sebe.
Zares ljubiti pomeni ljubiti drugega zaradi njega samega. Pristna ljubezen se kaže v tem, da iščem najprej srečo drugega. Da ljubiš nekoga se odločiš sam in svobodno. Ta izbira pa mora biti vzajemna, sicer odnosa ni.
Ljubezen ni preprosta povezanost dveh oseb, temveč vzajemni dar dveh svobodnih bitij z vsem, kar sta: s telesom, srcem in dušo. Logika ljubezni temelji na hrepenenju po dokončnem in popolnem darovanju.
(povzeto po On živi; 50 vprašanj o življenju in ljubezni. 3. prenovljena izdaja., 2010. Založba Emanuel)
Ni komentarjev:
Objavite komentar