Bojišče so človeška srca

Tu se vrag z Bogom bori in bojišče so človeška srca.

 (Dostojevski: Bratje Karamazovi – o lepoti)

Ko sem bila povabljena, da napišem blog sem se spraševala, le kaj bi lahko o svoji izkušnji čistosti napisala takega, da bi bralce pritegnilo in nagovorilo k večji čistosti. Za sabo namreč nimam nobene bajne zgodbe o spreobrnjenju, o tem, kaj vse sem nečistega počela in potem se je nekaj zgodilo, kar me je potegnilo ven iz nečistosti in zdaj vidim, kako sem lahko srečna, da sem prišla ven iz tega blata. Nasprotno, zame je bila čistost nekaj naravnega.

Kot majhna si namreč nikoli nisem predstavljala, da se da s poželenjem gledati na moško/žensko telo; tega sem se naučila šele v šoli od sošolcev. Moj pogled pa je ostajal čist dokler nisem začela gledati nekoliko več filmov in brati nekaterih knjig, ki notri zelo nazorno opišejo tudi raznorazne spolne odnose, ki jih imata glavna junaka. Prizore sem si zapomnila in nenehno so se mi vračali v glavo, čeprav sem jih odganjala na vse mogoče načine. Pomagalo je šele ko sem prenehala z gledanjem takšnih filmov in branjem takšnih knjig.

Čistost pa mi je bila blizu že od nekdaj. Ne pomeni mi neke ''zadrtosti in omejenosti'', ampak lepoto in resnico. Pomeni mi celoto človeka, spoštovanje, dostojanstvo. Čistost ni v vzdržnosti, ne v kakršnem koli zanikanju. Čistost je najprej spoštovanje do samega sebe. Kdor sebe spoštuje se bo zavedal, da je njegovo telo dragoceno in si ga ne more nihče kar prisvojit, še več: čuval ga bo kot dragocen zaklad. Pameten človek, ki ima doma veliko dragocenost, ne bo tega obešal na veliki zvon, saj ve, da jo bo tako lažje kdo ukradel. Isto je s telesom – pameten človek, ki se zaveda njegove vrednosti se ne bo oblačil pomanjkljivo ali izzivalno. Enako se ne bo tako oblačilo dekle, ki bo prepričano, da lahko fanta pritegne še s čim drugim, kot da samo igra na svoje telo in fantovo poželjivost.

Čistost = lepota se kaže tudi v govorjenju. Besede namreč kažejo vsebino srca. Če srce ni čisto bodo prihajali iz njega razni dovtipi in namigovanja. In za kletvice velja isto – še nikoli nisem slišala, da bi bilo preklinjanje nekaj, kar bi delalo človeka lepega. Sploh pa vsi (upam) poznamo pomen raznih kletvic in nekdo, ki neprestano vlači po ustih imena spolnih organov, spolnih odnosov (npr. z materjo od koga), zmerja Marijo s svinjo itd. teh stvari očitno ne spoštuje. Iz nečistega srca izhajajo tudi prepiri, napuh, trmarjenje, požrešnost, izumetničenost ...

Čistost = resnica, ki se kaže v pogledu na samega nase in na ljudi okoli sebe. V resnici lahko vidiš, kdo je oseba zraven tebe, da ni kup mesa, ampak nekdo, na katerega moraš gledati z velikim spoštovanjem in ljubeznijo, ne glede na to, kaj dela, kako je oblečen … Resnica ti pokaže, kaj je zares pomembno, če pa je tvoje srce polno poželenja in nečistosti, se tvoj pogled pokvari in vidiš vsako stvar drugačno, kot v resnici je – sprijeno. Vsako še tako lepo in dragoceno stvar boš umazal, razbil, pokvaril in zlorabil.

V citatu, ki sem ga napisala zgoraj je ogromno resnice. Ravno berem tole knjigo in mi je padel v oči. Lepota = čistost je hud boj, kjer se bojujeta Bog in satan in bojišče je naše srce (to je tisti del, ko sem rekla, da vse, npr. grde besede izhajajo iz našega srca). Prvi korak, ki ga človek lahko naredi k čistosti, je popolna iskrenost. Da prizna, da je nečist, in kaj vse ga k temu vodi. Ljudje smo namreč strokovnjaki v laganju samim sebi. Naslednji korak je molitev. To je bitka Boga in satana v našem srcu in Bog se bori za čistost – postaviti se moramo torej na njegovo stran. In On nam bo pokazal, kako se v tej bitki zmaga.

Katja C.